Kako pes kaže bolečino: znaki, ki jih razkrije gibanje

Kako pes kaže bolečino, marsikdaj ni videti tako, kot bi pričakovali. Psi po naravi ne javkajo ob vsaki nelagodni situaciji, saj jih instinkt uči, da šibkost prikrijejo – v naravi bi jih ta izdala kot lahek plen. Zato lastniki znake bolečine pogosto spregledajo, dokler ne postanejo očitni, še posebej, kadar gre za postopno poslabšanje, ki ga zamenjajo za “starost” ali “manj energije”.

Največ o tem, kako se pes v resnici počuti, pa pove prav njegovo gibanje – način, kako vstane, kako hodi, kako skoči na kavč ali v avto. Prav gibanje je zato pogosto prvi in najbolj zanesljiv pokazatelj, da nekaj ni v redu, vzroki za šepanje pri psu pa so različni.

Kako pes kaže bolečino pri hoji in vstajanju?

Šepanje in neenakomerna hoja

Eden najbolj prepoznavnih znakov je, da se pes izogiba obremenitvi ene noge in težo raje prenese na zdravo stran. Hoja lahko deluje rahlo “okorna” ali neenakomerna, kar je najlažje opaziti na gladkih tleh ali med hojo po stopnicah navzdol. Sprva je sprememba lahko komaj vidna in se pojavi le po daljšem sprehodu, sčasoma pa postane bolj izrazita in prisotna tudi pri vsakodnevnem gibanju.

Počasno vstajanje in jutranja okorelost

Pes, ki ga nekaj boli, po počitku pogosto potrebuje več časa, da vstane, včasih pa ob tem tudi zastoka ali vzdihne. Okorelost je običajno najbolj izrazita zjutraj ali po daljšem ležanju na trdih tleh, nato pa se po nekaj minutah gibanja omili. Prav zato lastniki ta znak pogosto pripišejo zgolj starosti, čeprav gre lahko za enega prvih opozoril, ki jih pes sploh pokaže.

Manj očitni znaki, ki jih zlahka spregledamo

Krajši sprehodi in manj poguma za skoke

Poleg šepanja obstaja cela vrsta subtilnejših sprememb. Pes se morda ustavi pred skokom na kavč ali v avto, kot bi premislil, ali pa vidno oklevajo pred stopnicami – v eno ali drugo smer. Sprehodi postanejo krajši, saj pes hitreje obstane ali zaostaja, na začetku sprehoda pa je videti manj navdušen, čeprav se, ko se “razgiba”, stanje pogosto izboljša.

Spremembe drže in vedenja

Bolečina se pogosto pokaže tudi v tem, kako pes sedi, stoji ali se obnaša v vsakdanjih situacijah. Vredno je biti pozoren na naslednje:

• pes eno nogo drži rahlo pokrčeno ali se ji izogiba pri sedenju,
• manj se ukvarja z negovanjem zadnjega dela telesa,
• postane bolj razdražljiv ali občutljiv ob dotiku,
• manj sodeluje pri igri ali druženju z družino,
• spremeni položaj ali mesto spanja.
  

Kdaj gibalne spremembe zahtevajo obisk veterinarja

Kako pes kaže bolečino, se najpogosteje pozna prav pri postopnem upadanju gibljivosti, ki ga lastniki radi pripišejo zgolj staranju, čeprav bi sprememba lahko zahtevala pozornost že prej. Kadar je sprememba blaga in postopna, je smiselno najprej nekaj tednov spremljati, ali se pojavljajo tudi drugi znaki iz zgornjih sklopov. Kadar pa se pojavi karkoli od naslednjega, gre za primer, ki ga je treba čim prej pokazati veterinarju:

• nenadna, huda šepavost – še posebej po padcu, teku ali skoku,
• pes popolnoma odklanja obremenitev ene noge,
• vidna oteklina ali toplota na sklepu,
• pes cvili, javka ali se brani dotika,
• spremembe v gibanju se pojavijo skupaj z izgubo apetita ali vročino.

V teh primerih gre lahko za poškodbo ali resnejšo težavo s sklepi, ki jo je treba oceniti strokovno, ne le doma.

Gibanje kot vsakodnevni pokazatelj počutja

Način, kako pes kaže bolečino, redko izda en sam dramatičen trenutek – veliko pogosteje gre za vrsto majhnih odstopanj, ki jih opazite šele, ko jih začnete iskati. Vsakodnevno gibanje, torej hoja do vrat, skok na kavč, vstajanje po dremežu, je zato eden najbolj zanesljivih virov informacij, ki jih o pasjem počutju sploh imate, in to veliko preden bi pes pokazal bolj očitne znake. Če se navadite nanj gledati z nekaj več pozornosti, boste morebitne spremembe opazili prej, s tem pa tudi prej poiskali pomoč, kadar je ta potrebna.

Pogosta vprašanja

Kako ločim bolečino od preproste utrujenosti?

Utrujenost običajno mine s počitkom, bolečina pa se pogosto ponavlja ob istih gibih – na primer pri vstajanju, skakanju ali hoji po stopnicah – in ne izzveni po kratkem premoru. Če opazite vzorec, denimo da je pes vedno okoren zjutraj ali vedno oklevajo pred skokom, gre verjetneje za bolečino kot za trenutno izčrpanost.

Ali lahko tudi mlajši psi prikrivajo bolečino v gibanju?

Da, prikrivanje ni vezano na starost. Tudi mlajši psi, zlasti aktivne in delovne pasme, lahko bolečino skrivajo dlje časa, zato je pri nenadnih spremembah v gibanju vredno biti pozoren ne glede na starost psa.

Kateri znak v gibanju velja za najbolj zanesljivega?

Težko je izpostaviti en sam znak, saj je slika pri vsakem psu nekoliko drugačna, a nenadna ali vztrajna šepavost sodi med najbolj zanesljiva opozorila. V kombinaciji z drugimi znaki, kot je okorelost pri vstajanju, postane slika še jasnejša.

Ali je jutranja okorelost vedno znak resne težave?

Ne nujno – blaga jutranja okorelost, ki hitro izzveni, je pri starejših psih razmeroma pogosta in sama po sebi ni nujno razlog za skrb. Če pa traja dlje kot 10 do 15 minut ali se z leti stopnjuje, je smiselno o tem povprašati veterinarja.

Kako lahko doma spremljam spremembe v gibanju svojega psa?

Koristno je občasno posneti kratek video psa med hojo ali vstajanjem, saj se postopne spremembe v živo težje opazi kot na posnetkih iz različnih obdobij. Pozorni bodite tudi na to, ali pes spreminja tempo sprehodov, izbira lažje poti ali se izogiba določenim gibom, ki jih je prej opravljal brez težav.